|
|
|
|
Kokrica
Knjiga Zgodovina mesta Kranja omenja Kokrico že v 11. in 12. stoletju, ko so imeli last nad njo Oglejski patriarhi. V 14. in 15. stoletju je Kokrica spadala po Ortenburško posest. Naselje se je prvotno imenovalo Kakericz in je predslovanskega izvora, pomeni pa malo Kokro. V starem »žagradu« - zakristiji cerkve sv. Lovrenca so našli gotsko navikulo (ladjico, posodo v obliki ladje, ki služi za cerkvene obrede) z letnico 1533. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila cerkev zgrajena v 17. Ali celo 16. Stoletju. Prvo ohranjeno poročilo o cerkvi je najti v vizitacijskem zapisniku ljubljanskega škofa Scarlicija iz leta 1631. Lep Gotski zvonik je tudi najstarejša ohranjena zgradba na Kokrici. Do leta 1561 je Kokrica spadala pod kranjsko prafaro, od leta 1561 do 1787 pa pod prafaro sv. Petra v Preddvoru. Leta 1970 je postala samostojna župnija sv. Lovrenca. Danes je cerkev prenovljena in razširjena - »stara« in »nova« cerkev ob njej pa je tudi vaško pokopališče. Po drugi sv. vojni se je naselje hitro razvijalo, in danes ima mrežo komunalnih objektov in naprav, zgrajene družbene in športne objekte kot so kulturni dom, gasilski dom, osnovna šola. V vasi se je razvilo veliko število obrtnih dejavnosti in trgovin od katerih je največji market Mercator. Razen številnih gostinskih lokalov so na Kokrici tudi tri večje gostilne, ki so poznane daleč po okolici - gostilna Lakner, gostilna in pizzerija Štern - Brunarica, gostišče Dežman ter pizzerija Viva.
Skozi Kokrico teče istoimenski potok, ki ob večjem deževju rad poplavlja, saj se tu stekajo vode iz bližnjih vrhov Kriške gore, Tolstega vrha in večjega dela Udin boršta.
|
